APDEJT.si

Britanski poslanci so opozorili, da bi Združeno kraljestvo lahko postalo "odlagališče" za izdelke, proizvedene s prisilnim delom. Močnejša regulacija v Evropski uniji in Združenih državah Amerike naj bi namreč prispevala k temu, da se izdelki, ustvarjeni v nečloveških pogojih, bolj verjetno usmerijo na britanski trg. Med izdelki, ki naj bi jih proizvedli s "robin-delom", so omenjeni paradižnik, baterije in ribe, ki se prodajajo britanskim potrošnikom.

Na Portugalskem so aretirali deset pripadnikov nacionalne garde in enega policista, ki so osumljeni sodelovanja v obsežni shemi izkoriščanja nedokumentiranih priseljencev za težaško delo v kmetijstvu. Priseljenci naj bi živeli v nedostojnih razmerah in delali praktično kot sužnji.

Nacionalni sindikalni blok (BNS) je opozoril na očitne kršitve delovne zakonodaje in upravnega kodeksa v romunskih javnih institucijah, predvsem v Ministrstvu za investicije in evropske projekte (MIPE) ter v podrejenih vmesnih organih. Sindikati obtožujejo "prisilno delo", neupravičene nadure in neizkoriščene dopuste. BNS je napovedal strogo spremljanje stanja od 1. avgusta naprej, da bi ustavil tovrstne kršitve.

Dva cerkvena voditelja, povezana z Michiganom, sta bila obtožena v več državni preiskavi, ki ju bremeni prisilnega dela in pranja denarja. Voditelja sta vodila klicne centre v Michiganu in drugih državah, kjer naj bi izkoriščala delavce.

Nekdanji namestnik guvernerja v Kurganu, Roman Vanjukov, ki je bil leta 2020 obsojen zaradi sprejemanja podkupnin na 11 let zapora in oglobljen z 9 milijoni rubljev, bo morda kmalu na prostosti. Sodišče v Ketovu je lani njegovo zaporno kazen spremenilo v prisilno delo.

Ameriška vlada je zasegla približno 127.271 Bitcoinov, kar je vredno približno 15 milijard dolarjev. To je največji zaseg kriptovalut v zgodovini Ministrstva za pravosodje. Zaseg je povezan s primerom prevare s prisilnim delom.

Državno tožilstvo v Münchnu preiskuje konglomerat podjetij za čiščenje in gradbenih storitev zaradi suma davčne utaje, dela na črno in prisilnega dela. Preiskava poteka obsežno, saj obtožbe presegajo običajne kršitve delovnopravne zakonodaje.

Kamboška vlada je izrazila upanje, da imata ZDA in Velika Britanija zadostne dokaze v pregonu podjetja Prince Holding Group in njegovega predsednika Chen Zhija, potem ko sta državi uvedli usklajene sankcije proti konglomeratu zaradi domnevnih obsežnih spletnih prevar in uporabe prisilnega dela. Chen Zhi je obtožen vodenja kibernetskih prevar, kjer delavci izvajajo transnacionalne goljufije, ki so prinesle milijarde dolarjev. Sankcije so bile uvedene tudi zaradi domnevne povezave z zasegom 14 milijard dolarjev v bitcoinih.

Apelacijsko sodišče v Novem Sadu je potrdilo obtožnico proti D. A. (29) in K. P. (28) iz Bačkog Petrovca, ki sta štiri leta zadrževala več oškodovancev in jih prisiljevala k delu. Obe osebi sta obtoženi trgovine z ljudmi in zasužnjevanja.

Raziskava BBC in poročila drugih medijev razkrivajo, da so na tisoče severnokorejskih delavcev poslali v Rusijo, kjer so prisiljeni delati v izjemno težkih razmerah. Delavci delajo do 20 ur na dan, so pod nadzorom in izpostavljeni nasilju. To se dogaja zaradi pomanjkanja delovne sile v Rusiji, ki ga je še povečala vojna v Ukrajini. Pobeg iz teh razmer je skoraj nemogoč, kar delo spreminja v suženjsko.

Sodišče v Johannesburgu je sedem kitajskih državljanov obsodilo na 20 let zapora zaradi trgovine z ljudmi in prisilnega dela. Obsojeni so tihotapili 91 državljanov Malavija v Južno Afriko in jih prisilili k delu v tovarni. Štiri moške in tri ženske so spoznali za krive trgovine z ljudmi in ugrabitve.

Poročilo Združenih narodov opozarja na poglabljanje represije v Severni Koreji. Nadzor se je povečal, uporaba prisilnega dela je razširjena, pogostejši pa so tudi usmrtitve. Zaradi tega je Severna Koreja postala najbolj omejevalna država na svetu. Poročilo podrobno opisuje različne kršitve človekovih pravic in poudarja poslabšanje stanja v državi.

V Mjanmaru so moškega obsodili na sedem let prisilnega dela zaradi kritiziranja načrtovanih volitev, ki jih pripravlja vojaška hunta. Državni mediji so poročali, da je bil moški obsojen na podlagi novega volilnega zakona, ki cilja na vse, ki nasprotujejo ali motijo volitve, ki naj bi potekale decembra.